JIGORO KANO



Širitev juda po svetu S ponovno vzpostavitvijo in širitvijo trgovskih in političnih stikov Japonske s svetom v začetkih 20. stoletja, pa tudi s potovanji posameznikov z namenom kulturne izmenjave, se je širil tudi judo. Bodisi prek Japoncev, ki so potovali po svetu, bodisi prek tujcev, ki so prišli na Japonsko in se tam juda naučili ter ga širili po svoji vrnitvi domov. Širitev juda po svetu je bil tudi namen njegovega začetnika, saj je bil prepričan o njegovem pomenu za dobro ljudi z vsega sveta.

Do danes je judo postal s tega vidika najuspešnejša japonska borilna veščina, morda tudi azijska; po nekaterih štetjih je judo po številu udeležencev, ki naj bi jih bilo prek 30 milijonov, tretji najmnožičnejši šport na svetu. Krovna organizacija IJF pa je s 175 državami članicami najmnožičnejša športna organizacija znotraj olimpijskega komiteja.

S širitvijo juda po svetu je povezano tudi oblikovanje novih oblik sorodnih veščin. Tako je recimo prek naukov potujočega judoista Mitsuja Maeda, znanega pod špansko-japonskim vzdevkom »Conde Koma«, »baron težav«, v Braziliji nastal danes medijsko zelo izpostavljeni brazilski ju jutsu oz. Gracie ju jutsu.

Podobno je iz juda nastal Sambo, ruska oblika goloroke borbe, kakor tudi mnoge moderne oblike »ju jutsuja« oz. samoobrambe, razvite v Evropi in ZDA tekom 20. stoletja, ki so podlagi juda postopno dodajale elemente iz mlajših aikida in karateja, pa tudi domačih oblik rokoborbe in boksa.

Ker se je judo dokončno uredil in sistematiziral nekaj let po začetkih širjenja po svetu, je bil osnova mnogim izpeljanim oblikam izvornejši judo. Poleg njihovega neodvisnega razvoja in dodatnih vplivov skozi čas, je tudi to eden izmed razlogov za njihovo ločitev od sodobnega juda.